Čas je dragocena dobrina, ki je vsem primanjkuje. Nekaterim bolj, drugim manj.

Če vaše delo vključuje pisanje blog prispevkov, verjetno dobro veste, da čas med pisanjem dobesedno leti. Zagotovo vas je že kdaj obšla misel, kako lepo bi bilo, če bi lahko članek pripravili hitreje, hkrati pa ne bi trpela kakovost.

Tudi opazovanje svetovno priznanih piscev na spletu lahko včasih deluje kar nekoliko demotivacijsko, saj na dnevni ravni producirajo velike količine visoko kakovostne vsebine. Vi pa se le sprašujete: »Kako za vraga jim uspe?«

Brez dvoma drži, da imajo za sabo že veliko kilometrov. Toda niso le izkušnje tiste, ki posameznika privedejo do hitrejšega in boljšega pisanja. Že zgolj nekaj »trikov« vam lahko pomaga do izjemnega izboljšanja rezultatov.

Predstavljajte si, da bi prispevke napisali v še enkrat krajšem času, kot jih trenutno. To bi pomenilo več spisanih člankov ali več časa, ki bi ga lahko koristno porabili za druge dejavnosti.

Nekaj več kakovostnih prispevkov na mesec lahko močno pospeši rast podjetja.

V nadaljevanju si preberite, kako lahko na relativno enostaven način izboljšate svoje veščine pisanja in povečate učinkovitost dela.

1. Naučite se hitrega tipkanja

Ste vedno polni idej in točno veste, kaj napisati? Odlično, vsekakor imate dar, ki vam bo pri pisanju prišel še kako prav. A tudi če ste izjemno kreativni, prispevka ne morete dokončati hitro, če vam tipkanje ne gre najbolje od rok.

Čim prej se torej naučite hitrega tipkanja! Članek boste veliko hitreje napisali, če se boste naučili tako imenovanega slepega tipkanja. Pomembno je tudi, da pri tem uporabljate vseh deset prstov.

Za začetek si oglejte spodnjo sliko, kjer je prikazan pravilen položaj rok na tipkovnici.

Desetprstno tipkanje

Desetprstnega tipkanja se lahko naučite z obiskom spletnega mesta Touch Typing Study. Med množico gumbov poiščite »Slovenščina« in kliknite nanj.

Priporočam vam, da si najprej preberete namige, ki vam jih ponudi aplikacija.

Postavite torej kazalec leve roko na tipko »F«, kazalec desne na »J«, oba palca pa naj počivata na »presledku«. Ko boste seznanjeni z namigi, pričnite z vadbo.

Mislite, da je natipkanih 50 besed na minuto veliko? Za nekoga, ki je slepega tipkanja vajen, to ni nič posebnega. A če vam tipkanje ne leži, bo to za začetek vsekakor dovolj. Konec koncev bi na ta način lahko v eni uri napisali kar 3.000 besed.

Vas zanima, kako hitro tipkate? Preverite naslednji dve povezavi:

Na obeh straneh se lahko testirate, kako hitro vam gre tipkanje od rok in koliko napak medtem naredite. Kot boste videli, nekateri dosegajo »nore« rezultate v višini 150+ besed na minuto.

Vaja dela mojstra. Trenirajte toliko časa, da dosežete vsaj 50 besed na minuto.

2. Zapišite ideje in naredite seznam

Ideje največkrat pridejo same od sebe. Ko vam nekdo naroči: »Hitro si izmisli naslov članka,« ni prav nič nenavadno, če si v tistem trenutku nikakor ne morete domisliti nič pametnega.

Ena izmed pozitivnih lastnosti mobilnih telefonov in drugih prenosnih naprav je zagotovo ta, da si lahko stvari vedno zapišemo. Če se vam torej porodi ideja, si jo takoj zabeležite. Nikar se preveč ne zanašajte na spomin, saj nam pri hitrem tempu življenja podatki radi uhajajo iz glave.

V kolikor imate pogosto težave s tem, kaj pripraviti za naslednjo blog objavo, vam toplo priporočam naslednje. Napravite seznam idej.

Enkrat na teden (ali enkrat na mesec, če prispevkov ne objavljate pogosto) si vzemite uro časa za razmislek ter zapišite vsaj 10 idej oziroma okvirnih naslovov blog prispevkov. Prav vsi zagotovo ne bodo najboljši, a če jih bo le polovica zanimivih, ste na dobri poti.

Vsekakor je veliko bolje, da imate naslove pripravljene vnaprej, kakor pa, da bi vedno, ko bi morali pripraviti nov prispevek, pričeli z razmišljanjem, o čem bi danes lahko pisali. Na ta način boste privarčevali več časa, kot si morda mislite.

Veliko idej boste našli tudi na blogih konkurence, tematskih spletnih portalih, v PDF priročnikih, e-knjigah ipd.

3. Odpravite moteče dejavnike

Se vam pogosto dogaja, da ko se nečesa lotite, se kmalu zalotite, da visite na Facebooku?

Pisanje kakovostne objave je vse prej kot enostavno, zato verjamem, da bi včasih raje preverjali pozicije ključnih besed, pregledovali statistiko v Google Analytics ali preprosto odšli na kavo s prijatelji.

Roko na srce, članek bo potrebno prej ali slej napisati, zato si čim prej vse ostalo izbijte iz glave in se lotite dela. Zelo pomembno je, da ste osredotočeni in da vas med pisanjem nihče ne moti.

Odjavite se iz socialnih omrežij, zaprite Skype, Slack, WhatsApp in podobne aplikacije za klepetanje. Zagotovo ne bo škodilo, da skrijete tudi vrstico z zaznamki v spletnem brskalniku.

Če delate od doma, ugasnite televizor, partnerju in otrokom pa naročite, naj vas ne motijo. Mnogo bolje bo, da se odpravite v pisarno ali v knjižnico, torej v prostor, kjer boste imeli mir.

Pisanje v knjižnici

Kaj pa glasba? Je poslušanje glasbe med pripravo vsebine priporočljivo ali ne?

Več študij je dokazalo, da je tudi glasba lahko moteč dejavnik. Še posebej, če je predvajanje glasno in če gre za glasbo z besedilom. V takšnem primeru lahko v mislih hitro pričnete prepevati… Če že morate poslušati glasbo, naj bo ta klasična ali ambientalna. Glasnost dajte na minimum.

Tudi naslednje je zelo pomembno. Preden se lotite pisanja, opravite vse nujne dnevne obveznosti. Tako ne boste razmišljali o opravilih in težavah, ki bi vas znale motiti med pisanjem.

4. Temeljito raziščite tematiko

Če boste pisali o nečem, na kar se ne spoznate, obenem pa ne boste naredili raziskave tematike, lahko računate na veliko porabljenega časa za samo pisanje, nizko kakovost objave ter slabo voljo in glavobol.

Pred pričetkom pisanja torej dobro raziščite tematiko, o kateri boste pisali. Zelo pomembno je, da to storite na samem začetku, ne pa med pisanjem, saj boste tako osredotočeni le na eno aktivnost. Najprej na raziskovanje, nato na pisanje.

Skakanja med zbiranjem podatkov in pisanjem naj bo čim manj, saj vsak takšen miselni preskok vzame nekaj časa, še več pa, da se nato zopet osredotočite v eno izmed omenjenih aktivnosti. Ne le, da takšno skakanje krade čas, vzame tudi več energije.

Zanimive spletne vire si skopirajte v urejevalnik besedila, shranite tudi statistike in si zabeležite dognanja različnih študij.

Ko vam bo tematika postala domača in ko boste imeli na enem mestu zbrane vse pomembne podatke, pričnite s pisanjem. Prej ne.

5. Strukturirajte objavo in zapišite oporne točke

Se pisanja nove blog objave lotite tako, da po raziskavi kar takoj pričnete s pisanjem? Veliko bolje bo, da si objavo najprej v grobem strukturirate.

Priporočam vam, da si najprej zapišete vse podnaslove, pri vsakem izmed njih pa dodate po nekaj opornih točk. Te lahko služijo tudi kot manjši »H3« podnaslovi.

Strukturiranje objave

Ne spuščajte se v podrobnosti, saj je na tem koraku pomembno predvsem to, da imate zapisane glavne iztočnice. Tako vam med pisanjem ne bo treba vedno znova razmišljati, kaj ste pri posamezni točki želeli napisati, poleg tega pa ne boste ničesar pomembnega pozabili vključiti v prispevek.

Ko boste strukturirali objavo, ne pozabite na uvod in zaključek. Gre za bistvena elementa vsakega prispevka, saj:

  • dober uvod bralca pritegne k nadaljevanju branja,
  • marsikateri bralec najprej prebere zaključek, in če ta ni zanimiv, blog zapusti.

6. Prispevek najprej v celoti napišite, šele nato ga uredite

Ko imate objavo v grobem strukturirano in pripravljene oporne točke, je čas, da se lotite pisanja. Tega se lahko lotite na dva načina.

1. Prvi način je, da povedi ali odstavke sproti urejate. Torej, napišete odstavek, ga preberete ter nato izboljšate oziroma uredite. Nato napišete naslednji odstavek, ga uredite, in na ta način nadaljujete z delom, dokler prispevek ni dokončan.

2. Druga možnost pa je, da članek najprej napišete, šele ko je ta v celoti napisan, pa pričnete z olepševanjem povedi, morebitnimi dopolnitvami ter piljenjem ostalih drobnarij.

Blog objavo boste imeli pripravljeno mnogo hitreje, če se boste odločili za drugi način.

Če boste prispevek sproti urejali, boste misli najprej usmerjali v pisanje, nato pa v izboljšavo. Pri pisanju boste razmišljali: »Kaj naj napišem?«, pri urejanju pa: »Kako lahko napisano izboljšam?«

Prišlo bo do miselnih preskokov od ene aktivnosti k drugi, kar bo zmanjševalo učinkovitost dela, zato bo prispevek dokončan počasneje.

7. Odmori med pisanjem – da ali ne?

Čeprav se komu morda zdi, da je pisanje kakovostnih blog prispevkov povsem enostavno delo, vsi, ki se s tem ukvarjamo, še kako dobro vemo, da temu ni povsem tako.

Povsem na mestu torej je, da si sem ter tja vzamete pavzo in si zbistrite um.

Seveda pavza ni potrebna v vsakem primeru. Če gre za kratek prispevek, tematika pa je nezahtevna oziroma vam je dobro poznana, lahko članek brez težav spišete v enem »šusu«.

Kako pogosto je pri daljših prispevkih potrebna pavza, zavisi od posameznika, njegove zmožnosti koncentracije in delovnih navad. Vsekakor pa je dobro, da si pavzo vzamete.

Odmor med pisanjem

Priporočam vam, da si na vsakih 45 minut vzamete 10 minut pavze. Uporabite lahko odštevalnik časa na mobilnem telefonu ali spletno aplikacijo. Ko se boste po pavzi zopet posvetili pisanju, bo približno 5 minut potrebnih za to, da boste znova »padli noter«. Na ta način lahko vsako uro računate na 45 minut pisanja.

Vam je med pripravo vsebine zazvonil telefon? Poskusite se zmeniti čim hitreje, še bolje pa bo, da osebi na drugi strani linije rečete, da jo boste poklicali nazaj, ko končate z delom. Tako se boste izognili tudi možnosti, da bi vam ta naložila kakšno delo oziroma vam misli napolnila z raznimi obveznostmi, skrbmi ali čim podobnim.

Če vam situacija dopušča, se med pavzami nekoliko raztegnite, popijte kozarec vode ali si privoščite manjši obrok.

8. Določite rok, do kdaj bo prispevek napisan

Čeprav nihče ne mara rokov, so ti zelo koristni, saj zvišujejo učinkovitost dela. Seveda pa se jih je potrebno (v čim večji meri) držati.

Določite najkrajši možni čas, za katerega mislite, da lahko pripravite članek.

Zakaj najkrajšega? Če si boste za pisanje prispevka vzeli na primer pet ur, zagotovo ne boste z delom končali prej. Tudi če bi prispevek dejansko lahko pripravili v treh urah, boste delo raztegnili in zapolnili celoten čas, ki ste si ga vzeli za pripravo prispevka.

Rok naj velja za pisanje članka, ne pa tudi za urejanje. Čeprav je pisanje glavni del celotnega procesa, pa je prav urejanje tisto, ki prispevku prinese največjo dodano vrednost, zato je prav, da si zanj vzamete dovolj časa.

Če z urejanjem prispevka nikakor ne končate v doglednem času, si tudi za ta del določite rok. Sicer se vam lahko zgodi, da boste stavke izboljševali in izboljševali, povsem zadovoljni pa morda ne boste nikoli.

Postavitev rokov se odlično obnese tudi na drugih področjih. Denimo, da želite pregledati statistiko obiska vaših spletnih strani, analizirati oglaševalske kampanje ali zgolj odgovoriti na prejeta e-poštna sporočila. Tudi za takšna opravila si določite čas in ga ne prekoračite.

Ne morete si misliti, koliko časa lahko s tem privarčujete …

9. Pišite, ko ste najbolj produktivni

Ste med tistimi, ki brez težav vstajajo zgodaj, se vsako jutro razgibajo in s polnim apetitom pojejo zajtrk? Ali ste bolj nočni tip človeka, in bi zjutraj brez težav spanec za kakšno uro podaljšali, zvečer pa vam ne pride na kraj pameti, da bi se zgodaj odpravili spat?

Ljudje se delimo na jutranje in nočne ptice, nekaterim pa je tudi vseeno, ali morajo vstati zgodaj zjutraj ali nekoliko kasneje. V katero skupino se uvrščate, je delno odvisno od genov, seveda pa se telo tudi relativno hitro navadi na spremenjen bioritem.

Kakorkoli že, glavno je, da veste, kdaj ste najbolj produktivni. Če ste najbolj produktivni zjutraj, pišite zjutraj. Če vam gre kreativno delo bolje od rok zvečer, raje pišite zvečer.

Jutranja in nočna ptica

Ne veste, ali ste jutranja ali nočna ptica? Čeprav kar težko verjamem, ne bo odveč, če rešite preprost vprašalnik na BuzzFeed.com. Tam boste hitro izvedeli, v katero skupino sodite.

Naj omenim še zanimivo študijo, ki sta jo leta 2011 izvedla Mareike Wieth in Rose Zacks. Ugotovila sta, da analitične naloge večina bolje izpolnjuje v svojem »optimalnem« času, medtem ko poglobljene težave, ki zahtevajo kreativno razmišljanje, večji delež vključenih v študijo lažje rešuje v »neoptimalnih« urah.

Preverite torej, ali vam gre priprava prispevka bolje od rok zjutraj, popoldan ali zvečer. Čeprav ste morda nočna ptica, se lahko izkaže, da vam bo pisanje hitreje steklo dopoldan.

Upoštevajte nasvete in pišite, pišite, pišite …

Vsem dobro znan rek, da vaja dela mojstra, še kako drži. Tudi pri pisanju blog prispevkov ni prav nič drugače. Glavni recept za uspeh torej je, da ostanete motivirani in redno pripravljate članke.

Denimo, da vam trenutno uspe napisati 400 besed v eni uri. Ko boste napredovali na 500 besed na uro, bo to pomenilo že 25-odstotno izboljšanje. Če boste upoštevali vsaj nekaj današnjih nasvetov, sem prepričan, da lahko takšno izboljšanje dosežete že pri pisanju naslednjega prispevka.

Predvidevajmo še, da pišete 5 dni v tednu po 2 uri na dan. To pomeni, da »po starem« v enem tednu napišete 4.000 besed, »po novem« pa jih boste napisali 5.000. In če pišete približno 1.000 besed dolge prispevke, boste torej od sedaj naprej lahko napisali po enega več na teden.

To pa je šele začetek hitrega napredka …

Morda tudi sami poznate kakšen koristen trik, ki pripomore k hitrejšemu in kakovostnejšemu pisanju člankov? Oddajte komentar in delite svoje izkušnje z drugimi bralci.

Če ste se preizkusili v hitrostnem tipkanju na eni izmed omenjenih povezav pri prvi točki prispevka, pa nam zaupajte tudi svoj najboljši rezultat.